• Bojana

Jeziki niso okno v svet, temveč monumentalna vrata

Nekje na drugi strani vrat obstaja svet brez podeželske nevoščljivosti. Svet, ki se ne obremenjuje s sosedovim novim avtomobilom, ki je (Bog pomagaj!) definitivno boljši od našega. Svet, v katerem ljudje ponoči zdrvijo na ulice in se predajajo ritmom latino glasbe in tudi spoznavanje novih ljudi tam ni omejeno s stiskom rok, ki morata vzdrževati razdaljo teles nič manj kot 70 centimetrov (več je celo zaželeno). Seveda vsem nam Slovencem so tovrstne družbene omejitve vsakdanjik, toda kaj če bi lahko svoje življenje živeli drugače, z več ljubezni?




V veliki meri je s kulturo in nacionalnostjo povezan jezik, ki ga govorimo. Z jezikom se izražamo, v njem razmišljamo in preko njega prihajamo v stik z drugimi. Z njim širimo ideologije in širimo znanje, v našem jeziku so zapisani zakoni. Tudi naša čustva so v veliki meri povezana in pogojena z jezikom. Samo pomislimo na primer, koliko širši pojem je angleški

I love you v primerjavi s slovenskima rad/a te imam in ljubim te, s katerima lahko dosti jasneje izrazimo stopnjo čustva, ki ga čutimo. Naš jezik izraža ves naš notranji svet in ga soustvarja. Toda noben jezik ni popoln in tudi slovenščina nas lahko pogosto omejuje.



Ste že kdaj slišali za špansko besedo madrugada? Podobno kakor beseda noč označuje tisti del 24-ih ur, za katerega je značilna popolna tema, beseda madrugada označuje čas ob 3. uri zgodaj zjutraj, kar je uporaben izraz za Špance, ki se ob približno tej uri vračajo domov iz zabave. Takšen izraz v slovenščini na primer ne obstaja in ga večinoma tudi ne potrebujemo, pri Špancih pa je to nepogrešljiv del besednega zaklada. To je denimo zgolj en primer povezave jezika in kulture, vendar se ne bi zmotili, če bi posplošili, da je učenje jezika več kot zgolj to – je učenje (o) kulture (kulturi) in strpnosti.


Že na prvi učni uri španščine ljudi običajno preseneti sproščeno vzdušje v razredu in dostopnost profesorjev. Zlasti izkušeni profesorji tega jezika, ki so se že v veliki meri 'hispanizirali,' prinesejo v razred posebno dinamiko, ki odslikava tudi odprtost španske kulture. Ne smemo pa omenjati zgolj Španije, in pri tem pozabljati na njene nekdanje kolonije, ki so si z matično deželo v mnogih pogledih še danes precej sorodne. Ob prvem prihodu v Španijo oziroma Latinsko Ameriko predstavlja velik kulturni šok vzpostavljanje stikov.


Če nešpansko govoreče države cenijo osebni prostor in bodo njihovi državljani v znak olikanosti vanj skušali čim manj posegati, pa za Špance velja, da osebni prostor tako rekoč ne obstaja. Obstaja samo prostor, ki si ga vsi delijo, zato je tudi pričakovano, da vsi ne bodo razumeli ponujene roke, s katero bi se ostali Evropejci v pozdrav rokovali. Namesto tega ti bo tvoj novi španski prijatelj (ali prijateljica) poklonil velik objem in poljub na lice, kar je lahko prvič prav neprijetno, toda s časom vzljubiš to navado, saj daje občutek pripadnosti in sprejetosti in s tem se prvič skrha tvoja stereotipna 'evropejska lupina.'



Argentinci pa se ne ustavijo pri tem! Oni bodi prestopili vse meje 'evropejsko okusnega' in ti ponudili, da si z njimi deliš mate. To vključuje srkanje čaja po posebni slamici, ki jo imenujejo bombilla, katero si deliš z vsemi prijatelji, občasno celo s profesorji na univerzi ali celo z nekom, ki si ga slučajno spoznal/a pred dvema minutama na mestnem avtobusu. Kaj takega bi bilo nezaslišano za nekatere kulture, v katerih se še vedno verjame, da se HIV prenaša preko sline, da postane ženska, ki sedi na mrzlih stopnicah neplodna, saj ji lahko zamrznejo jajčniki in, da se lahko prehladiš, če hodiš po svetu z mokrimi lasmi.


V Španiji imajo visok delež žensk v parlamentu.

Ravno zato je prepletanje kultur nujno, da znamo presoditi, kaj je v naši kulturi zares verodostojno in ne zgolj vraževerno ter kaj je po drugi strani prednost naše kulture in ravno preko jezika lahko pridemo do teh spoznanj. Jezik nas zaradi odkrivanja kontrastnosti med že znanim in na novo naučenim uči tudi kritičnega razmišljanja o družbenih konvencijah, predsodkih, državnih zakonih in lastnih vrednotah. V Latinski Ameriki, kjer večina držav še vedno ne dovoljuje splava, se vedno več liberalcev zgleduje po zakonodaji naprednejših držav in gre le še za vprašanje časa, kdaj bo prišlo do zgodovinskih premikov. Pridobivamo pa tudi evropski narodi, saj se odpiramo ideji, da je povsem sprejemljivo, če ženska študira stereotipno 'moške' poklice, kar pa v Španiji velja že dolgo. Zastopanost obeh spolov v španskem parlamentu je denimo v razmerju skoraj 50:50, kar je njihova posebnost.


Razlogov, zakaj se je torej smiselno učiti jezike, je ogromno. Jeziki te naučijo novih vzorcev razmišljanja, širijo tvoj besedni zaklad, te povezujejo s kulturami, ki so lahko bolj ali manj napredne od tvoje. Morda tvoja sorodna duša živi na drugem koncu sveta ali pa obiskuje jezikovni tečaj, v katerega se že tako dolgo želiš vpisati, a tega ne veš, ker nikoli nisi zbral/a poguma in se naučil/a svojega sanjskega jezika. Morda te v drugi državi čaka boljša zaposlitev. Morda bi ti bilo dovolj že zadovoljstvo ob vedenju, da se učiš nečesa novega in si v tem dober/dobra. Morda je tvoj razlog čisto poseben, vendar vpliva jezikov na tvoje življenje se ne zaveš, dokler ne vzameš ključa v svoje roke in se odpreš v svet.


- Nives Papič