• Bojana

Meseci v slovanskih jezikih

Updated: Dec 9, 2019


Stari Slovani so delili leto glede na poletni in zimskih sončni obrat, čas tudi dveh glavnih praznikov Kresnik in Božič (Svarožič) ter glede na pomladno in jesensko enakonočje Jarilo in Morana.


Prvotno je slovanska beseda "leto" pomenila toplo letno obdobje, beseda zima pa mrzel letni čas. Beseda leto se še sedaj v češčini uporablja za poletje, "je mi zima" pa pomeni, da me zebe.


Nekdaj so nedvomno časovno delili leto na krajše enote, ki so jih skladno s takratnim pojmovanjem vsebine časa imenovali po poglavitnih delih, ki so jih opravljali v teku letnega ciklusa.


Mesece so poimenovali po poglavitnih delih, ki so jih opravljali v teku letnega ciklusa. Prvi jih je zapisal Martin iz Lokve:

prosinec, sečan, sušec (brezen), mali traven, veliki traven, bobovcvet (rožnik), mali srpan, veliki srpan, poberuh, listognoj, kozovpersk in gruden.





Pomeni teh imen so jasni:

- Prosinec je čas, ko vedno več sončne svetlobe proseva, prosine.

- Sečan je čas, ko se seka drevje. Sečan so Slovenci preimenovali v svečan šele v devetnajstem stoletju, ko se je zgubil pomen imena meseca s sekanjem drevja v zimskem času.

- Sušec je čas, ko se zemlja in drevje sušita.

- Mali in veliki traven je čas, ko raste trava,

- Cvetnik ali rožnik je povezan s cvetenjem rož in drevja,

- Mali in veliki srpan pa je čas žetve s srpom. Na žetev se nanašajo imena za julij, srpan, žetnik, pšeničnik oziroma mali srpan za julij, velik srpan za avgust.

- Kimavec je med imeni mesecev verjetno edini nosil ime boga.

- Listopad je čas, ko odpada listje

- Gruden je čas zmrznjenih grud ledu ali zemlje.


Po pokristjanjevanju so ta imena prenesli na mesece – dvanajstine leta julijanskega koledarja; prej pa so morala pomeniti različno dolge časovne enote. Narava teh imen namreč kaže na obdobja, ki se v različnih klimatskih letih začnejo različno in trajajo manj ali dlje kot atronomski sončni ali lunini meseci, kar pa seveda ne izključuje pomembne vloge Meseca in Sonca pri določanju časa.


Pripravila Bojana Petkovič, učiteljica češčine


Povzeto po spletni strani: http://staroverci.si/koledarska-imena/




Ruski koledar je v osnovi enak slovenskemu, ima 12 mesecev, 7 dni v tednu in 4 letne čase. Vsi pa gotovo poznamo vsaj eno razliko - da v pravoslavnih ruskogovorečih državah Božič in novo leto praznujejo v januarju. Gre za ravnanje po julijanskem koledarju, ki za sodobnim gregorijanskem zaostaja dva tedna. Tako Božič pravoslavci slavijo 7. januarja, novo leto pa 14. februarja (rusko Cтарый Новый год – staro novo leto).

Kaj pa podobnosti? Seveda tudi ruski koledar pozna praznik dela – 1.maj, dan žena – 8. marec ipd. Kot zanimivost pa naj izpostavim običaj »maslenico«, ki je podoben našemu pustu; gre za praznovanje prihoda pomladi, ki se začne 40 dni pred veliko nočjo. Gre za teden praznovanja in veselja, namesto krofov, kot je običaj pri nas, pa se pečejo palačinke, ki s svojo obliko predstavljajo toploto in sonce.


Pripravila Marijana Žak, učiteljica ruščine





0 views