• Bojana

Rimski koledar

Updated: Jan 15, 2019



Kako so se imenovali delavniki v rimskih časih?

Koliko dni je imelo leto v rimskih časih?

Kateri je bil prvi mesec v letu?

Kdo je določil, da ima februar 28 dni in kdo je uvedel prestopno leto?

Po kom se imenuje julijanski koledar?

Kateri koledar uporabljamo danes julijanski ali gregorijanski?

Od kod izvira beseda koledar?

Kaj so bile kalende, none in ide?



FASTI [1]


Rimljani so določanje in štetje dni v času enega leta imenovali FASTI, kar je prvotno pomenilo sodni (uradni) dnevi, tudi delavniki: dies fasti = dies, quibus fas erat lege agere = dies negotiosi, [2] ko je bilo (po božjem pravu) dovoljeno soditi. Kakor vsi Indoevropejci so čas računali po luninem letu, ki ima 355 dni, in so razliko do sončnega leta korigirali tako, da so vsaki dve leti vstavljali ustrezno število dni.


Svoj najstarejši koledar so Rimljani pripisovali Romulu,[3] mitičnemu ustanovitelju in prvemu kralju Rima. Leto se je začelo z marcem; po izročilu je imelo deset mesecev, od katerih so štirje (marec, maj, julij in oktober) šteli po 31 dni, ostalih šest pa je bilo dolgih 30 dni (skupaj 304 dni). Decembru, desetemu in zadnjemu mesecu, sta sledila brezimna meseca, nekakšna zimska doba med enim in drugim letom, to je obdobje, ko ni opravil na polju.[4]


Drugi rimski kralj Numa Pompilij [5] naj bi dodal meseca januar in februar in preuredil koledar. Število dni po mesecih je popravil tako, da je februar dobil 28 dni, marcu, maju, juliju in oktobru je ostalo po 31 dni, preostali meseci pa so šteli po 29 dni. Zdaj je bilo leto dolgo 355 dni in je ustrezalo dvanajstim lunarnim mesecem. Večina rimskih avtorjev mu pripisuje tudi uvedbo prestopnega meseca, da bi koledar »ujel« sončevo leto: med 23. in 24. februar so vsako drugo leto vstavili mesec z 22 ali 23 dnevi in se tako približali številu dni v sončnemu letu.


Marec je še nekaj časa po vpeljavi imen za zimska meseca (januar in februar) veljal za prvi mesec leta. Kdaj točno so Rimljani za začetek leta določili januar, ni jasno, gotovo pa se je to zgodilo v času republike. [6] Možno je, da sta nekaj časa vzporedno obstajali dve različni štetji: konzularno in koledarsko. Koledar se po Numovi reformi še vedno ni ujemal s sončnim letom, prihajalo je do zmede pri vstavljanju prestopnega meseca in kljub vmesnim posegom in dodelavam je rimski koledar zaostajal.


Leta 46 pr. Kr. je Gaj Julij Cezar s pomočjo aleksandrinskega astronoma Sozígena vpeljal svojo reformo, saj je koledar do tedaj zaostajal že za približno tri mesece. Datum je z dejanskim stanjem uskladil tako, da je običajnemu prestopnemu mesecu dodal dobo 67 dni – tako je bilo to leto dolgo kar 445 dni. S 1. januarjem leta 45 pr. Kr. pa je uvedel računanje po sončnem letu (364 ¼ dneva) in dodajanjem enega dne februarja vsaka štiri leta. Iz republikanskega koledarja je prevzel mesece (skupaj s sistemom praznikov in delavnikov) z nekaj spremembami in dodal dneve do skupne številke 365 dni v letu. Po Cezarju se imenuje julijanski koledar in je še danes osnova našega koledarja.


Tudi Cezarjeva določila glede prestopnega leta so si uporabniki (npr. rimski svečeniki) in nekateri avtorji (npr. Ovidij) razlagali narobe. Kmalu po Cezarjevi [7] smrti so začeli dodatni dan vstavljati vsaka tri leta in v 36 letih namesto 9 dodali 12 dni. Avgust je zato določil, da med letoma 8 pr. Kr. in 8 po Kr. ne bo prestopnega leta. In tako je julijanski koledar pravilno začel delovati šele leta 8 po Kr., tj. dobrih 50 let po uveljavitvi. V Avgustovem času so tudi število dni po mesecih preuredili v današnji sistem izmeničnih 30- in 31-dnevnih mesecev in februarja z 28 dnevi v »rednih« letih in 29 prestopnem. [8]

Sončno leto nima natanko 364 ¼ dni, ampak je za dobrih enajst minut krajše. Tako je do leta 1582 prišlo zopet do razhajanja med datumom in dejanskim stanjem. To razliko je z reformo odpravil papež Gregorij XIII. in uvedel popravljeni koledar, ki ga po njem imenujemo gregorjanski in ki ga uporabljamo še danes.


MENSIS ROMANORUM [9]

Rimljani dni v mesecu niso določali linaerno od 1. proti 31., ampak glede na tri stalne dneve s posebnimi imeni: Kalendae, Nonae in Idus. [10] Ti trije dnevi so prvotno sovpadali z luninimi menami: kalende so bile prvi dan v mesecu; none so bile devet dni pred idami. V osmih mesecih so bile none peti in ide (prvotno so sovpadale s polno luno) trinajsti dan meseca, v štirih mesecih (marec, maj, julij in oktober) pa so bile none sedmi in ide petnajsti dan v mesecu. Kalende so bile posvečene Junoni in ide Jupitru (vrhovni rimski boginji in vrhovnemu rimskemu bogu). »Nestalne« dneve so določali glede na stalne dneve, in sicer tako, da so šteli od najbližjega stalnega dneva nazaj in pri tem prišteli oba, šteti in stalni dan (prim. spodnji koledar za mesec januar).

Beseda Kalendae ali Calendae je nastala iz glagola calo [11] in je pomenila izklicni dnevi – ker so ob kalendah prvotno svečeniki izklicevali, kdaj so none v tistem mesecu (tj. ali 5. ali 7.). Do danes se je ohranila v besedah, kot so koledar, koledniki ali angl. calender. Calendarium ali Kalendarium je bila prvotno knjiga dolgov in dolžnikov, ker so se obresti od dolgov odplačevale ob kalendah.

Beseda datum izhaja iz lat. glagola do [12] in pomeni dano.


Več o razvoju rimskega koledarja in o rimskem dojemanju časa najdemo v spremni besedi Nade Grošelj k prevodu Ovidijevih Fastov, Koprivovi Latinski slovnici in učbeniku Lingua Latina Aleksandre Pirkmajer Slokan, po katerih povzema tudi tale prispevek.[13]


Avtorica prispevka je Živa Kham Omahen



Letošnji (2019) januarski rimski koledar


[1] fasti, orum, m = seznam sodnih dni; koledar; letopisi


[2] dies fasti = sodni dnevi; dies, quibus fas erat lege agere = dnevi, ob katerih je dovoljeno sodi, ob katerih je dovoljeno izvajati zakon; dies negotiosi = delavniki


[3] Živel naj bi v 8. stol. pr. Kr.


[4] Podoben sistem desetih mesecev in nepoimenovano zimsko obdobje poznajo tudi različne tradicionalne družbe, npr. v Afriki ali na Novi Zelandiji. Anglosasi so poznali deset imen za mesece, imeli so skupno ime za po dva meseca (december in januar na eni, junij in julij na drugi strani).


[5] Vladal naj bi med letoma 715 in 673 pr. Kr.); po rodu naj bi bil Sabinec.


[6] Obdobje republike je sledilo obdobju kraljev, omejujeta ga letnici 510 pr. Kr. (izgon kraljev) in 30 pr. kr. (Oktavijan po smrti Marka Antonija postane edini gospodar rimske države).


[7] Cezar je bil umorjen na marčeve ide l. 44 pr. Kr.


[8] Dodatni dan v prestopnem letu so Rimljani dobili tako, da so ponovili 24. februar. Poimenovali so ga dies bis sextus ante Kalendas Martias (= dvakrat šesti dan pred marčevimi kalendami). To poimenovanje se je ohranilo v romanskih jezikih: it. anno bisestile, fr. année bissextile, šp. año bisiesto.


[9] mensis Romanorum = rimski mesec


[10] Kalendae (tudi Calendae), -arum, f = kalende; Nonae, -arum, f = none; Idus, -uum, f = ide. Kalendae je ena zelo redkih latinskih besed, kjer je rabljena črka k.


[11] calo 1 = kličem, izkličem; gr. kaléō = kličem, izklicujem


[12] do 1, dedi, datum = dam; pretekli deležnik sr. sp. tega glagola je datum (= db. dano), datus 3 = dan


[13] Publij Ovidij Nazon: Rimski koledar. Prevod in spremna beseda Nada Grošelj. Ljubljana: IHS, 2009. Silvo Kopriva: Latinska slovnica. Maribor: Obzorja, 1989.

Aleksandra Pirkmajer Slokan: Lingua Latina. Ljubljana: DZS, 2008


0 views